ZA prodorno Slovenijo
Predlogi SBC – Kluba slovenskih podjetnikov za nov mandat 2018-2022

Predlagamo 16 ukrepov za razvojni preboj Slovenije, s ciljem:

  • večje razvojne motivacije podjetij,
  • motivacije zaposlenih v gospodarstvu, zlasti razvojnih kadrov in mladih,
  • zagotovitve boljšega poslovnega okolja za razvojni skok podjetij,
  • hitrejšega priliva znanja v gospodarstvo in
  • kakovostnih javnih storitev in upravljanja države za pošteno ceno.

1. Enake spodbude za vse investitorje

V svetu, kjer države med seboj tekmujejo za delovna mesta, uveljavitev specifičnega zakona za podporo in podeljevanje nepovratnih sredstev tuji korporaciji samo po sebi ni sporno, če hkrati še ni sistemskega zakona za ta namen. Toda dolgotrajna priprava sistemskega zakona o spodbujanju investicij, ki bo veljal za vse investitorje, potiska druge, predvsem domače investitorje v neenakopraven, drugorazredni položaj. Zato zahtevamo: - urgentno sprejetje sistemskega zakona o spodbujanju investicij, ki bo vzpostavil pravno in ekonomsko enakopravnost vseh investitorjev, domačih in tujih, in - enakopravna merila za domače in tuje investitorje pri vseh ukrepih iz naslova omenjenega zakona.

2. Dodatne investicijske olajšave.

Za investicijo v nove proizvodne zmogljivosti: - predlagamo občinam, da uvedejo posebne investicijske olajšave za nove ali širitvene investicije, denimo v obliki oprostitve plačila komunalnih prispevkov, v odvisnosti od perspektivnosti podjetja, pomembnosti panoge ali podjetja v občini zaradi tradicije in s tem povezanih kadrovskih potencialov, in sicer v višini do 100 odstotkov vrednosti komunalnega prispevka, - predlagamo državi, da se na manj razvitih območjih Slovenije posebne olajšave prednostno povežejo z višjo dodano vrednostjo in produktivnostjo v dejavnosti, ne pa več z brezposelnostjo, ker kadrov ponekod že primanjkuje, zlasti strokovnih, drugod pa jih bo ob zdajšnjih trendih kmalu primanjkovalo.

3. Dodatno razbremenjeni 13. plača in 14. plača: nagrada za poslovno uspešnost in regres.

Predlagamo izplačilo obeh brez plačila prispevkov in dohodnine v višini do 200% povprečne mesečne plače zaposlenega v zadnjem letu. Podjetja naj sama odločijo, kako bodo nagradila zaposlene za poslovno uspešnost. Na ta način imajo podjetja v času konjunkture možnost dodatnega stimuliranja kadrov brez uravnilovke.

4. Reforma dohodninske lestvice.

Predlagamo dvig meja vseh dohodninskih razredov, kot ukrep za povišanje neto prejemkov delojemalcev. Zgornje meje razredov bi se dvignile na 800 € (16 %), 2.000 € (27 %), 4.500 € (34 %) in 7.000 € (39 %).

5. Ukinitev najvišjega dohodninskega razreda.

Uveden je bil kot krizni ukrep. Čas je, da se ga ukine, saj so podjetja zaradi tega razreda pri motiviranju najboljših razvojnih kadrov v izrazito nekonkurenčnem položaju v primerjavi z razvitimi državami, kamor bežijo razvojni domači kadri.

6. Postopna uvedba razvojne kapice.

V prvem koraku predlagamo uvedbo kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje pri plači 4.000 € bruto/mesečno oz. 48.000 €/koledarsko leto. Razvojna kapica bi se nato postopoma zniževala iz leta v leto do 2-kratnika povprečne plače, najpozneje v petih letih.

7. Neodvisnost kadrovskih štipendij od socialnih pomoči.

Kadrovske štipendije naj se - kot spodbuda marljivim dijakom in študentom - izvzamejo iz skupnega dohodka gospodinjstva in tako ne vplivajo na druge ugodnosti, do katerih je družina upravičena iz programa socialnih pomoči.

8. Brez novih neto bremen.

Politične oblasti naj se, s ciljem višje dodane vrednosti in produktivnosti, zavežejo, da ne bo novih dodatnih neposrednih ali posrednih dajatev, tudi dviga dajatev na energente, vodo in ostale dajatve, če ne bodo hkrati vsaj za vrednost zvišanja teh dajatev znižane druge dajatve. Ukrep bi veljal vsaj za čas do 31. 8. 2022. Test MSP naj se ob tem urgentno uvede za vse zakonodajne postopke, tudi nujne. S tem bo omogočeno, da se ta predlog lahko dosledno uresničuje.

9. Hitra sprostitev delovnih mest, ki jih zasedajo nemotivirani delavci.

Predlagamo uvedbo poenostavljenega postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga in brez odpovednega roka v okviru dopustne letne kvote; pod pogojem, da delodajalec delavcu plača odpravnino v enaki višini, kot velja za odpoved iz poslovnega razloga, ter nadomestilo plače za čas odpovednega roka, kot sicer velja za odpoved iz poslovnega razloga. Obenem bi bilo podjetje v določenem obdobju zavezano zaposliti novega delavca. Takšna rešitev bi bistveno okrepila trg dobrih delavcev. Delavci, ki jim na ta način preneha pogodba o zaposlitvi, imajo pravico do nadomestila za brezposelnost pod enakimi pogoji, kot v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, vendar največ dvakrat v kateremkoli obdobju 10 koledarskih let. Letna kvota je odvisna od števila zaposlenih pri delodajalcu na presečni dan: - presečni dan je 31. 12. predhodnega leta; - zaposleni, ki se upoštevajo pri izračunu letne kvote, so zaposleni pri delodajalcu s polnim delovnim časom na presečni dan; - letna kvota znaša pri delodajalcih, ki zaposlujejo: • manj kot 50 zaposlenih: največ 1 delavec; • 50 do 500 zaposlenih: največ 2 % delavcev; • nadaljnjih 500 zaposlenih: največ do 1 % delavcev; • nadaljnjih 1000 zaposlenih: največ do 0,5 % delavcev; • vsakih nadaljnjih 1000 zaposlenih: največ do 0,1 % delavcev.

10. Odprava ozkih grl pri javni infrastrukturi.

Številna podjetja še vedno nimajo zagotovljene dovolj močne in kakovostne javne infrastrukture za razvoj in širitev podjetij, posebej v industriji in turizmu. Zato predlagamo popis vseh gospodarskih subjektov, ki imajo težave z osnovno infrastrukturo, in urgentno reševanje njihovih težav s prednostnim povečanjem javnih sredstev za te namene.

11. Proaktivna imigracijska politika.

Podjetja čedalje težje najdejo ustrezne kadre. Izobraževalnega sistema ne moremo tako hitro prilagoditi novim potrebam gospodarstva. Zato je nujna proaktivna imigracijska politika s tremi cilji: o čim bolj olajšati zaposlovanje tujih delavcev v časih konjunkture, in sicer profilov, ki jih primanjkuje, o čim bolj sprostiti omejitve za deficitarne kadre iz tujine, o proaktivnih promocijskih akcij za privabljanje strokovnih in visoko strokovnih kadrov iz tujine, zlasti tistih iz skupine poklicev prihodnosti (denimo z oglaševanjem v medijih, po avstrijskem vzoru).

12. Javno spremljanje zaposljivosti diplomantov in obvezna specializacija mladih raziskovalcev.

a. Predlagamo spremljanje kakovosti izobraževanja in ustreznosti programov vseh slovenskih fakultet prek javnih objav o zaposljivosti diplomantov, magistrov in doktorantov. Rezultati spremljanja zaposljivosti kadrov iz fakultet se objavljajo vsako leto javno. b. Mladi raziskovalci tehniških smeri naj po končanju izobrazbe obvezno opravijo enoletno specializacijo v gospodarstvu. Šele nato se lahko vrnejo na delo na fakulteto. To bi bistveno okrepilo sodelovanje med javnim izobraževanjem in gospodarstvom.

13. Nižji prispevki v primeru štipendiranja.

Podjetjem naj se v tekočem poslovnem letu za izplačane kadrovske štipendije v preteklem poslovnem letu priznajo dodatne olajšave pri plačilu prispevkov delodajalcev, in sicer v višini 100 % izplačanih štipendij.

14. Razvojni proračun in zniževanje javnega dolga.

Slovenija prepočasi znižuje javni dolg, navkljub izrazitemu povečanju prilivov v javne blagajne. Da bi odpravili to veliko tveganje v primeru nove krize, je nujno prestrukturirati proračun tako, da bo možno hitreje zniževati javni dolg, obenem pa povečati razvojne spodbude za podjetja prek olajšav, debirokratizirati uveljavljanje omenjenih olajšav in povečati sredstva za razvoj strateške infrastrukture iz nacionalnih in evropskih virov.

15. Pregledni podatki na plačilnih listah.

Uvedba preglednih podatkov na vrhu plačilnih list delojemalcev, v naslednjem vrstnem redu: - bruto 2 (celoten znesek, ki ga delodajalec plača iz naslova plače zaposlenega) - dajatve delodajalca - bruto - skupaj prispevki - nadomestili za prevoz in prehrano - neto plača - privatni odtegljaji zaposlenega (krediti, dodatno pokojninsko, prostovoljno zdravstveno, članarine, izvršbe ipd.) - izplačilo na osebnem računu. Opcija: predlagamo, da se privatne obveznosti zaposlenih ne obračunavajo oz. odtegujejo več pri plači, temveč, da se to stori ločeno in direktno z osebnih računov zaposlenih.

16. Odprava nelojalne konkurence javnih zavodov na trgu.

Vse dejavnosti javnih agencij in zavodov, ki niso nujno javne, naj se prepustijo trgu. Javni sektor naj se temu primerno optimizira oziroma osredotoči na kakovost javnih storitev, ki so najbolj pomembne za slovenske prebivalke, prebivalce in ustanove.

Prenesi - 16 točk Za prodorno Slovenijo

Postanite tudi Vi član SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, združenja najuspešnejših slovenskih podjetnikov.

VČLANITE SE