Piše: Aleksander Kolednik
Ena od možnosti, v katero lahko podjetja vlagajo denar, so tudi alternativni skladi. To področje je pri nas še v povojih, zato je prostora za rast še veliko.
Medtem ko klasični vzajemni skladi vlagajo predvsem v obveznice in delnice podjetij, alternativni skladi posameznikom in podjetjem ponujajo celo vrsto možnosti za naložbe, od nepremičnin, terjatev in plemenitih kovin do startupov in podjetij v težavah.
Kakšne so prednosti alternativnih skladov?
»Če hočeš kupiti podjetje, terjatve do neke družbe ali pa recimo hotel, tega ne moreš storiti kar tako, ker gre za velik denar, hkrati pa za marsikateri tak posel kot posameznik niti ne veš, da obstaja. Lahko pa se vlagatelji združijo, vložijo denar v alternativne sklade in skupaj sodelujejo pri naložbi,« pojasnjuje finančni svetovalec Matjaž Filipič iz družbe KF Finance in dodaja:
»Glavni prednosti alternativnih skladov sta torej, da lahko prideš do poslov, do katerih kot posameznik ne bi mogel, in da lahko z manjšimi vsotami denarja sodeluješ v večjih poslih.«
Tri osnovne oblike alternativnih skladov
Filipič našteva tri osnovne oblike alternativnih skladov:
1. Skladi zasebnega kapitala, ki praviloma vlagajo v večinske deleže zasebnih podjetij, ki ne kotirajo na borzi. Nekateri stavijo na startupe, spet drugi na dobro utečena podjetja.
2. Nepremičninski skladi, ki vlagajo v dobičkonosne nepremičnine, na primer poslovne stolpnice, nakupovalne centre, garažne hiše in hotele. Modifikacija nepremičninskih skladov so infrastrukturni skladi, ki med drugim vlagajo, na primer, v projekte na področju energetike.
3. Skladi za posebne naložbe, ki kupujejo predvsem terjatve.
Ena najpomembnejših lastnosti alternativnih skladov je po Filipičevih besedah večja stabilnost, saj njihova vrednost ni toliko odvisna od borznih gibanj vrednosti delnic, kot je to značilno za vzajemne sklade.
Kdo lahko vlaga in koliko denarja mora imeti?
»V tujini, kjer so kapitalski trgi bolj razviti, so alternativni skladi večji in odprti tudi do manjših vlagateljev, v Sloveniji pa so zaenkrat ti skladi namenjeni dobro poučenim vlagateljem, pri čemer znaša minimalni vložek v večini primerov 150 tisoč evrov. Odprtost za širši krog vlagateljev bi namreč zahtevala drugačno organizacijo sklada in s tem večje stroške,« poudarja.
Ali znate stari mami pojasniti, kaj počnete?
Filipič poudarja, da si je pred naložbo v alternativne sklade dobro zastaviti naslednja tri ključna vprašanja
- Kdo so ljudje, ki upravljajo sklad in ali jim lahko zaupam? Pri alternativnih skladih so za razliko od vzajemnih skladov njihovi upravljalci veliko bolj vpleteni v poslovanje naložb, zato je zelo pomembno kdo so ljudje, ki imajo roko nad vašim denarjem.
- Koliko lastnega denarja so upravljalci vložili v naložbo? Lahko se je namreč igrati s tujim denarjem.
- Ali razumem poslovni model in kam vlagam denar? Ne investirajte, če ne znate stari mami preprosto razložiti kaj počnete in kako boste zaslužili.
Pozor: Nihče vam ne zagotavlja donosov
Opozarja, da donosi pri naložbah v alternativne sklade niso zajamčeni. Odvisni so od tipa sklada, naložbe in ročnosti. Pri terjatvah je na primer ročnost vloženega denarja krajša kot pri nepremičninah. Pričakovani donosi pri naložbah v nepremičnine so sicer po plačanih davkih okoli štiri odstotke, pri terjatvah pa lahko znašajo tudi do 15 odstotkov.
Poznati morate najslabši mogoč scenarij
Ko nekomu zaupate, ko vidite, da je vložil tudi svoj denar in ko razumete, kaj delate, pa se morate, kot pravi Filipič, vprašati še:
- Kakšni so celotni stroški naložbe, vključno z vstopnimi in izstopnimi stroški, provizijami in morebitnimi drugimi skritimi stroški? Iskren upravljalec vam mora znati povedati celotne stroške, da poznate najslabši scenarij, ki se vam lahko zgodi.
- Koliko znašajo davki?
- Za koliko časa se odpovedujem svojemu denarju in kaj bo, če ga bom nujno potreboval?
Naložbe naj bodo razpršene
Za vsakega vlagatelja je po Filipičevih besedah prav tako pomembno, da ima naložbe razpršene ter da premisli, kolikšen del svojega premoženja nalaga v določen sklad.
Grafika: Pixabay
