201801.15
0

Nov program ZA prodorno Slovenijo in močna povezava z nemškimi podjetji

Slovenija je komaj prilezla na raven gospodarske razvitosti izpred krize, pretirani apetiti pa lahko nadaljnjo rast nevarno ogrozijo. Namesto da bi spodbujali razvojne investicije v gospodarstvu, odžiramo podjetjem investicijski potencial, obenem pa tudi prepočasi znižujemo javni dolg. Zato je Klub slovenskih podjetnikov (SBC) danes na svojem 1. forumu predstavil program ukrepov za mandat 2018-22. Obenem pa je organiziral forum z naslovom Povezovanje brez primere: Slovenija in Nemčija. Z namenom krepitve poslovanja med podjetji sta SBC in nemško združenje BVMW, ki šteje kar 550.000 članov, podpisala sporazum o partnerstvu.

Nemški podjetnik Jochen Leonhardt, član uprave BVMW ter predsednik upravnega odbora Postojnske jame in predsednik SBC Marjan Batagelj sta danes slovesno podpisala sporazum o sodelovanju. Slednji odpira številne nove priložnosti. 

Uspešni slovenski podjetniki, člani SBC, so ob tem predstavili predloge SBC ZA prodorno Slovenijo za vladni mandat 2018-2022. Predsednik SBC Marjan Batagelj, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković ter uspešni slovenski podjetniki Igor Akrapovič, Marko Lotrič in Tanja Skaza med 16 predlogi izpostavljajo naslednje zahteve:

-          enake spodbude za vse investitorje, domače in tuje (urgentni sprejem zakona o spodbujanju investicij),

-          dodatne razbremenitve plač, pregledne podatke na plačnih izpiskih, postopno uvedbo razvojne kapice in dohodninsko reformo,

-          ukrepe za več kadrovskih štipendij,

-          proaktivno imigracijsko politiko za privabljanje strokovnjakov,

-          javno spremljanje zaposljivosti diplomantov in obvezno specializacijo mladih raziskovalcev v gospodarstvu.

V SBC pričakujejo, da bodo politične stranke obravnavale predloge z vso resnostjo in da jih bodo v primeru zmage na volitvah takoj po vzpostavitvi nove vlade začele uresničevati, s ciljem razvojnega skoka, v dobro gospodarstva, zaposlenih v gospodarstvu in s tem tudi državljank in državljanov Slovenije. »Kombinacija ključnih ukrepov v novem mandatu mora biti takšna, kot da bomo rasli vse do leta 2025, a hkrati tudi takšna, kot da pričakujemo novo krizo že leta 2020. Če ne bomo odločno uveljavili strukturnih reform, bomo zamudili še en vlak po osamosvojitvi in še bolj zaostali za najbolj razvitim delom Evrope,« še poudarjajo v SBC.

Udeležence prvega foruma SBC je nagovoril tudi častni gost, predsednik RS Borut Pahor, član uprave BVMW Jochen Leonhardt pa je povedal več o tem, kako je nemškemu združenju BVMW uspelo doseči velik vpliv na nemško politiko. Govoril je o pomenu tovrstnih gospodarskih organizacij za gospodarstvo, državo in družbo, poudaril številne priložnosti nemško-slovenskega sodelovanja in izpostavil privlačnost gospodarskega sodelovanja s Slovenijo: »Njena lega v središču Evrope in povezave z državami nekdanje Jugoslavije ter srednje in vzhodne Evrope so tisto, zaradi česar je zanimiva za vlagatelje in nadvse primerna kot vstopna točka za trge Zahodnega Balkana. Ponuja priložnosti za vlaganje v energijsko učinkovitost, digitalizacijo in razvoj infrastrukture. Privlačna je tudi zaradi dobro izurjene in izobražene delovne sile. Inovacijska sila Slovenije so univerze in druge ustanove, ki so glede na velikost države zelo dobro razvite.« Poudaril je še, da so poslovno okolje in poslovni odnosi nemških podjetij s slovenskimi partnerji boljši kot v drugih državah regije.

Slovenske podjetnike je k sodelovanju na nemškem trgu spodbudila tudi veleposlanica RS v Nemčiji v mandatu 2013-2017 Marta Kos Marko, ki je izpostavila nekaj najbolj aktualnih poslovnih priložnosti v Nemčiji. Direktor poslovnega razvoja v podjetju Bisnode Christian Schöpfel pa se je dotaknil značilnosti davčnega okolja obeh držav. Na prvem SBC forumu je bila izpostavljena tudi razlika med drznim slovenskim podjetnikom in premišljenim nemškim. 

Pomemben pečat je pustil tudi uspešni slovenski podjetnik Igor Akrapovič. Član upravnega odbora SBC zagovarja dvig meja vseh dohodninskih razredov kot ukrep za povišanje neto prejemkov zaposlenih. »Zgornje meje razredov bi se dvignile na 800 € (16 %), 2.000 € (27 %), 4.500 € (34 %) in 7.000 € (39 %)«. Poudarja, da ko avstrijsko podjetje investira v plačo visoko strokovnega inženirja 7.500 €, ta inženir vsak mesec dobi vsaj 330 € več kot v Sloveniji. »Pri bruto plači 10.000 € pa skoraj 600 € več. Vsak mesec. Na letni ravni je razlika še večja zaradi ugodne avstrijske obdavčitve 13. in 14. plače.« Na dogodku so svoje mnenje izrazili tudi prodorni in perspektivni mladi (bodoči) inženirji, ki so se dotaknili izziva, kako mlade, ki so študirali v Nemčiji, pritegniti nazaj v Slovenijo.

Udeleženci so sklenili številna partnerstva in dogovore. Sinergija obeta veliko, sploh če sledimo misli najuspešnejšega slovenskega profesionalnega boksarja Dejana Zavca: »Slovenija mi je dala delovno etiko. Nemčija širino, doslednost in vztrajnost

Ukrepi za razvojni skok

Gospodarsko povezovanje je potekalo v dobrem vzdušju, s številnimi idejami in načrti za prihodnost. Marjan Batagelj poudarja, da je krize konec in hočemo predkrizne davke. Izpostavlja tudi, da tehnološka družba potrebuje izobražen kader. »Vendar, kako naj ga imamo, če jih v bruto znesku tako veliko plačujemo, oni pa dobijo tako malo.« Podjetnik Igor Akrapovič dodaja: »Pomanjkanje visokokvalificiranih kadrov je velika težava industrije v Evropi. Velike države, ki imajo dovolj kapitala, skušajo privabiti naše kadre. Mladi visoko izobraženi, v katere so davkoplačevalci investirali denar, odhajajo v tujino, ker jim mi ne moremo ponuditi podobnih pogojev. Glavni razlog za to je preobremenitev plač. Če jim ponudimo isti znesek kot v drugih državah, je njihov izplen vseeno manjši, kar nas dela nekonkurenčne. Da bi ujeli druge države, bi morali imeti boljše pogoje.« Meni tudi, da »moramo mladim nuditi boljše pogoje, da se bodo vrnili v Slovenijo in ustvarjali dodano vrednost.« Podjetnik Marko Lotrič med drugim izpostavlja: »Zaradi konjunkture, demografskih sprememb in odliva mladih strokovnjakov v tujino potrebujemo aktivno imigrantsko politiko. Na prvem mestu je treba privabiti mlade nazaj v Slovenijo, a za korektiv potrebujemo aktivno imigrantsko politiko.« Goran Novković pravi, da je v Sloveniji največja kritična točka produktivnost. »Če želimo narediti razvojni skok in okrepiti gospodarstvo, je za Slovenijo ključen dvig produktivnosti.« Meni tudi, da je čas, »da spremenimo svoje vrednote ter razmišljanje in pomislimo, kako bo jutri.« Tanja Skaza pa se je dotaknila kadrovskih štipendij in mladih: »Zavzemam se za mlade, oni se ne ozirajo nazaj in opevajo, kako je bilo včasih lepo, ampak želijo spremembe in se zavedajo, da je za to potrebno nekaj narediti. Prav zaradi tega se zavzemam za zvišanje kadrovskih štipendij in neodvisnost štipendij od socialnih transferjev.«

 Bisnode o rekordnem poslovanju Slovenije z Nemčijo

Po analizi podjetja Bisnode, analitičnega partnerja foruma, je Slovenija leta 2016 izvozila za 24,97 milijarde evrov blaga, uvozila pa ga je za 21,11 milijarde evrov. To je največ po vstopu v EU.

Izvoz se je s tem glede na leto 2015 povečal za 4,3 odstotke, uvoz pa za 3,5 odstotke.

Pokritost uvoza z izvozom je bila 103,6-odstotna, presežek v blagovni menjavi s tujino pa je v tem obdobju znašal 860 milijonov evrov. Ta je bil najvišji v obdobju od leta 2001.

 graf1

 



Izvoz se je povečal predvsem zaradi nadaljevanja rasti izvoza v države članice EU.

Glavne trgovinske partnerice Slovenije so bile tudi leta 2016 Nemčija, Italija, Hrvaška, Avstrija in Francija, medtem ko se je pri uvozu vrednostno najbolj povečal uvoz proizvodov iz Nemčije, Hrvaške, Nizozemske, Francije in Poljske.

Nemčija je tako vodilna država med slovenskimi izvozniki, kjer je v primerjavi s celotnim izvozom trend do leta 2008 padal, nato pa je postal konstanten.

Vrednost izvoza v Nemčijo se je v obdobju 2001 – 2016 povečala za 90 % (razen v obdobju krize 2009) in je v letu 2016 dosegla rekordno vrednost 5.158.793.000 €.

 graf3

 


Skupna vrednost uvoza v Nemčijo pa je od leta 2001 zrasla za 89 %. Vrednost uvoza je bila v letu 2016 najvišja do sedaj in je znašala 4.638.439.000 €.

 graf2



Fotografije: AV Studio