Za podjetno SlovenijoGospodarska  rast v Sloveniji je v zadnjih letih visoka. Zgodovinski spomin pa še vedno kratek. Pozabljamo dvoje:

  • Podobno gospodarsko rast smo beležili v letih 2004-2007. Napovedi so bile optimistične tudi za nadaljnja leta. Globalna kriza pa nas je nato presenetila in hudo prizadela.
  • Slovenija je kljub hitri rasti v zadnjih letih, zaradi globokega padca BDP v času krize, še vedno med članicami EU, ki so v zadnjem desetletju rasle najpočasneje.

Opozarjamo, da zdajšnji trendi niso tako ugodni, kot so pogosto predstavljeni širši javnosti:

  • Bruto domači proizvod je realno šele pred meseci dosegel predkrizno raven, zaradi česar upravičeno govorimo o izgubljenem desetletju.
  • Pretirani apetiti po večji javni porabi, kljub izgubljenemu desetletju, odžirajo investicijsko sposobnost gospodarstva in zmanjšujejo njegov razvojni in investicijski potencial, pa tudi zmožnost višjega nagrajevanja zaposlenih v gospodarstvu, predvsem visoko strokovnih, razvojnih kadrov.
  • Javne finance niso dovolj pripravljene na morebitno novo krizo, kar pomeni, da je Slovenija, kljub rasti izvoza, gospodarski rasti in nižji zadolženosti podjetij, v primeru vnovične gospodarske krize, zelo ranljiva.

Zaradi takšnih razmer v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov ugotavljamo, da moramo nekatere ukrepe sprejeti že letos. Nova vlada, lahko pa tudi že zdajšnja, jih mora v dobrobit boljše prihodnosti podjetij in prebivalcev Slovenije sprejeti zelo hitro.

Pri tem je nujno zasledovati dva možna scenarija:

A.      da bomo beležili rast še kar nekaj let in jo izkoristili za razvojni preboj,

B.      da bomo že čez dve ali tri leta začutili novo krizo, na katero ne smemo čakati ranljivi.

Kombinacija ključnih ukrepov mora biti takšna, kot da bomo rasli vse do leta 2025, a hkrati tudi takšna, kot da pričakujemo novo krizo že leta 2020.

S tem namenom SBC – Klub slovenskih podjetnikov, gospodarsko združenje z najbolj progresivnimi domačimi podjetniki in poslovneži, ponuja predloge ukrepov iz programa ZA prodorno Slovenijo vsem političnim strankam, ki bodo nastopile na državnozborskih volitvah. Prav tako tudi vsem socialnim partnerjem in drugim pomembnim deležnikom v družbi in državi.

Pričakujemo, da jih bodo politične stranke obravnavale z vso resnostjo, da jih bodo v primeru zmage na volitvah takoj po vzpostavitvi nove vlade začele uresničevati in da ne bodo ostale zgolj besede na papirju predvolilnih programov oziroma koalicijske pogodbe.

Če ne bomo odločno uveljavili strukturnih reform, bomo zamudili še en vlak po osamosvojitvi in še bolj zaostali za najbolj razvitim delom Evropo.

ANALIZA

Šibke točke, skrite pod evforijo 

1.      Rast ugodna, evforija neupravičena

Zadnje napovedi gospodarske rasti v Sloveniji za leto 2017
– MMS                         4,0 %
– UMAR                       4,4 %
– Evropska komisija     4,7 %
- OECD                       
4,9
%

Razlike v BDP na prebivalca po pariteti kupne moči 2008-2016*  (Vira: Eurostat in Jože P. Damijan)
*Prirastek/zmanjšanje relativne blaginje posamezne članice EU med letoma 2008 in 2016 (izmerjene kot razlike v BDP per capita po pariteti kupne moči med obema letoma), pri čemer je BDP per capita izražen glede na povprečje EU-28.

Nemčija                      + 6 o. t.
Češka                          + 4 o. t.
Avstrija                       + 3 o. t.
Slovenija                     -  7 o. t.

*o.t.: odstotna točka             

BDP je bil v drugem četrtletju 2017 za odstotek višji v primerjavi s predkriznim vrhom, a s precej drugačno strukturo in nekaterimi neizkoriščenimi potenciali za rast. Ti so povezani predvsem z deležem investicij v BDP, ki vidno zaostaja za povprečjem evrskega območja, kar je neobičajno za gospodarstvo v fazi dohitevanja razvitejših tekmecev. Z razvojnega vidika je problematičen predvsem zaostanek v rasti investicij v raziskave in razvoj.”
Banka Slovenije, Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2017

2.      Kritičen zaostanek pri produktivnosti

Produktivnost dela na zaposlenega glede na povprečje EU (Vir: Eurostat)

                                    2008                2016

Slovenija                     -16,3 %            -19,3 %
Češka                          -22,3 %            -19,4 %

Avstrija                       +17,6 %           +16,6 %
Nemčija                      +6,9 %            +5,9 %

Ugotovitev: Gospodarsko rast je nujno prednostno izkoristiti za dvig dodane vrednosti in produktivnosti. Slednja namreč v Sloveniji še vedno krepko zaostaja za povprečjem v EU.

Rast produktivnosti, zlasti ob demografskih spremembah, postaja ključna za nadaljnje dohitevanje razvitejših držav, saj je ostala precej pod povprečjem predkriznega obdobja. Poslovni sektor je sicer od začetka krize precej povečal vlaganja v raziskave in razvoj, sodelovanje z raziskovalnim sektorjem pa je skromno.
UMAR, Poročilo o razvoju 2017


3.      Rast prilivov v javne blagajne in rast plač v javnem sektorju

Rast prilivov v javne blagajne (Viri: Vlada RS, ZZZS, ZPIZ)

2007-17                      + 2,5 mrd €
2013-17                      + 1,8 mrd €

Prilivov v javne blagajne je občutno več, tako v primerjavi z leti pred krizo, kot tudi v primerjavi z letom 2013, ko je bila kriza najgloblja. Večino prilivov prispevajo zaposleni v gospodarstvu in podjetja. Kljub temu pa apetiti v javnem sektorju še naprej izrazito pretirano naraščajo, čeprav se je razlika med povprečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju v zadnjem letu spet povečala in celo presegla razliko med obema povprečnima plačama pred krizo. Število javnih uslužbencev pa se je bistveno povečalo.

Razlika med povprečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju (Vir: SURS)

Oktober 2007             316 €               25,3 %
Oktober 2013             207 €               13,6 %
Oktober 2017             414 €               27,8 %

Število zaposlenih v javnem sektorju (Vira: Ajpes, MJU)

Avgust 2007                152.865
Avgust 2013                158.031
Avgust 2017                164.879

“Tudi učinkovitost javne uprave za sprejemanje in izvedbo ključnih razvojnih odločitev je še nizka. Nekatere države so v zadnjih letih naredile večje in hitrejše korake v spremembah regulacije in zmanjševanju nepotrebne birokracije, kar je zmanjšalo relativno konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji. To nakazujejo tudi mednarodni kazalniki konkurenčnosti države in njenih institucij, ki opozarjajo na pomanjkljivo delovanje javnih institucij, neučinkovitost javne porabe in visoka bremena državne regulacije.”
UMAR, Razvojno poročilo 2017, o tem, da še vedno ni prišlo do celovite modernizacije delovanja javne uprave


4.      Zadolženost države še visoka

Rast zadolženosti (deleža javnega konsolidiranega dolga v BDP 2007-2016) (Vir: Eurostat)

Nemčija            + 4,4 o. t.
Češka                + 9,3 o. t.
Avstrija           + 16,9 o. t.
Slovenija         + 53,7 o. t.

Delež javnega konsoldiranega dolga v BDP 2016 (Vir: Eurostat)

Češka              36,8 %
Slovenija         78,5 %

Ugotovitev: Češka je bistveno manj ranljiva kot Slovenija.

5.      Milijarda za obresti, drobiž za investicije

Rast sredstev iz javnih finance 2007-2017 (Viri: Vlada RS, ZZZS)

Obresti            + 282 %
Investicije          - 30 %
Odhodki ZZZS  + 38 %

6.      Obremenjenost delovno aktivnih je zelo velika

Razmerje med številom zavarovancev in upokojencev (Vir: ZPIZ)

2007                1,69 : 1
2016                1,45 : 1

Predlogi SBC – Kluba slovenskih podjetnikov za nov mandat 2018-2022

V takšnih gospodarskih razmerah v SBC – Klubu slovenskih podjetnikov predlagamo nujne in hitre ukrepe, vključujoč strukturne reforme, s katerimi bi Slovenija lahko bistveno dvignila izvoz, produktivnost in dodano vrednost. To je ključno za večje blagostanje prebivalk in prebivalcev Slovenije v prihodnosti. Skrajni čas je, da ukrepe uresničimo.

Predlagamo 5 ključnih skupin ukrepov za razvojni preboj Slovenije, s ciljem:

-          večje razvojne motivacije podjetij,

-          motivacije zaposlenih v gospodarstvu, zlasti razvojnih kadrov in mladih,

-          zagotovitve boljšega poslovnega okolja za razvojni skok podjetij,

-          hitrejšega priliva znanja v gospodarstvo in

-          kakovostnih javnih storitev in upravljanja države za pošteno ceno.

A.    Razvojna motivacija podjetij

1.       Enake spodbude za vse investitorje.  V svetu, kjer države med seboj tekmujejo za delovna mesta, uveljavitev specifičnega zakona za podporo in podeljevanje nepovratnih sredstev tuji korporaciji samo po sebi ni sporno, če hkrati še ni sistemskega zakona za ta namen. Toda dolgotrajna priprava sistemskega zakona o spodbujanju investicij, ki bo veljal za vse investitorje, potiska druge, predvsem domače investitorje v neenakopraven, drugorazredni položaj. Zato zahtevamo:
- urgentno sprejetje sistemskega zakona o spodbujanju investicij, ki bo vzpostavil pravno in ekonomsko enakopravnost vseh investitorjev, domačih in tujih, in
- enakopravna merila za domače in tuje investitorje pri vseh ukrepih iz naslova omenjenega zakona.

Utemeljitev: Lex Magna je bil sprejet v izjemno hitrem času, kar pomeni, da je zakone in druge predpise za izboljšanje investicijskega okolja moč pripraviti in uveljaviti hitro, če je le politična volja. Toda pristojni sistemski zakon o spodbujanju investicij se pripravlja že skoraj dve leti, kar povzroča ekonomsko in pravno neenakopravnost investitorjev. Zahtevamo, da se zakon o spodbujanju investicij sprejme hitro. 


2.       Dodatne investicijske olajšave. Za investicijo v nove proizvodne zmogljivosti:

-          predlagamo občinam, da uvedejo posebne investicijske olajšave za nove ali širitvene investicije, denimo v obliki oprostitve plačila komunalnih prispevkov, v odvisnosti od perspektivnosti podjetja, pomembnosti panoge ali podjetja v občini zaradi tradicije in s tem povezanih kadrovskih potencialov, in sicer v višini do 100 odstotkov vrednosti komunalnega prispevka,   

-          predlagamo državi, da se na manj razvitih območjih Slovenije posebne olajšave prednostno povežejo z višjo dodano vrednostjo in produktivnostjo v dejavnosti, ne pa več z brezposelnostjo, ker kadrov ponekod že primanjkuje, zlasti strokovnih, drugod pa jih bo ob zdajšnjih trendih kmalu primanjkovalo.

Utemeljitev: Zagotoviti na občinski ravni večjo proaktivnost pri privabljanju novih investitorjev, prednostno tistih, ki prinašajo višjo dodano vrednost in produktivnost na zaposlenega, s čimer bi država in občine prednostno spodbujale bolj skokovit razvoj manj razvitih in tudi drugih območij Slovenije.

B.     Motivacija zaposlenih v gospodarstvu, razvojnih kadrov in mladih

3.       Dodatno razbremenjeni 13. plača in 14. plača: nagrada za poslovno uspešnost in regres. Predlagamo izplačilo obeh brez plačila prispevkov in dohodnine v višini do 200% povprečne mesečne plače zaposlenega v zadnjem letu. Podjetja naj sama odločijo, kako bodo nagradila zaposlene za poslovno uspešnost. Na ta način imajo podjetja v času konjunkture možnost dodatnega stimuliranja kadrov brez uravnilovke.

Utemeljitev: Iz podatkov o gibanju povprečnih plač in številu zaposlenih v zadnjem desetletju je jasno, da so zaposleni v gospodarstvu utrpeli večje žrtve kot drugi zaposleni v državi. Razlika med povprečnima bruto plačama v javnem in zasebnem sektorju se celo še povečuje. Država, ki je za takšne razmere najbolj odgovorna, je dolžna omogočiti bolj občutno stimulacijo brez davčnih obremenitev vsaj zaposlenim v uspešnih podjetjih.

4.       Reforma dohodninske lestvice. Predlagamo dvig meja vseh dohodninskih razredov, kot ukrep za povišanje neto prejemkov delojemalcev. Zgornje meje razredov bi se dvignile na 800 € (16 %), 2.000 € (27 %), 4.500 € (34 %)  in 7.000 € (39 %). 

Utemeljitev: V Sloveniji so preveč obremenjene plače strokovnega in visoko strokovnega kadra. Zato jih je nujno razbremeniti. Ob tem pa tudi razbremeniti druge zaposlene v gospodarstvu. Namesto zviševanja plač v javnem sektorju naj vlada raje razbremeni plače vseh v državi, kar bi bilo bistveno bolj korektno in bi tudi bolj učinkovito prispevalo k rasti domače porabe in BDP.


5.       Ukinitev najvišjega dohodninskega razreda. Uveden je bil kot krizni ukrep. Čas je, da se ga ukine, saj so podjetja zaradi tega razreda pri motiviranju najboljših razvojnih kadrov v izrazito nekonkurenčnem položaju v primerjavi z razvitimi državami, kamor bežijo razvojni domači kadri.

Utemeljitev:Ta krizni ukrep je nujno ukiniti, ker izrazito poslabšuje konkurenčnost slovenskih podjetij pri privabljanju visoko strokovnih kadrov. Zlasti tistih podjetij, ki tekmujejo na mednarodnih trgih. Podjetja v razvitih državah si namreč zaradi višje stopnje razvitosti lahko privoščijo višje investicije v visoko strokovne kadre, s čimer jih privabljajo tudi iz Slovenije. Slovenska podjetja ob podobnih stopnjah obremenitve plač težko tekmujejo s takšnimi pogoji, zato je razbremenitev plač kot eden od ukrepov za večjo motivacijo visoko razvojnih kadrov pomemben ukrep. 

6.       Postopna uvedba razvojne kapice. V prvem koraku predlagamo uvedbo kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje pri plači 4.000 € bruto/mesečno oz. 48.000 €/koledarsko leto. Razvojna kapica bi se nato postopoma zniževala iz leta v leto do 2-kratnika povprečne plače, najpozneje v petih letih. 

Utemeljitev: Pokojnine so navzgor omejene, prispevki pa ne. Ni korektno, da zavarovanci dobijo manj, kot vplačajo. Zavedamo se, da sta blagajni pomembni, zato predlagamo postopno uvedbo kapice. Za začetek se za ta namen med drugim upošteva večje prilive v javne blagajne zaradi rasti in še vedno veljavnih kriznih ukrepov, kot sta višji DDV in najvišji dohodninski razred (vse dokler ne bo ukinjen). Poleg tega je nujno bistveno bolj poenotiti prispevne stopnje za različne statuse delovno aktivnih. Po drugi strani v času petih let lahko zaradi uresničitve ukrepov in strukturnih reform pričakujemo večji priliv v javne blagajne zaradi boljših gospodarskih rezultatov, kot bi bili sicer.


7.       Neodvisnost kadrovskih štipendij od socialnih pomoči. Kadrovske štipendije naj se – kot spodbuda marljivim dijakom in študentom – izvzamejo iz skupnega dohodka gospodinjstva in tako ne vplivajo na druge ugodnosti, do katerih je družina upravičena iz programa socialnih pomoči. 

Utemeljitev: S tem ukrepom bi dodatno spodbudili nadarjene dijake in študente, ki so se odločil za poklice, ki jih gospodarstvo potrebuje, ter obenem razbremenili njihove družine.


C.     Poslovno okolje za razvojni skok

8.       Brez novih neto bremen. Politične oblasti naj se, s ciljem višje dodane vrednosti in produktivnosti, zavežejo, da ne bo novih dodatnih neposrednih ali posrednih dajatev, tudi dviga dajatev na energente, vodo in ostale dajatve, če ne bodo hkrati vsaj za vrednost zvišanja teh dajatev znižane druge dajatve. Ukrep bi veljal vsaj za čas do 31. 8. 2022.
Test MSP naj se ob tem urgentno uvede za vse zakonodajne postopke, tudi nujne. S tem bo omogočeno, da se ta predlog lahko dosledno uresničuje.

Utemeljitev: S tem ukrepom bi zagotovili davčno gotovost podjetjem, ki bi lažje namenila sredstva v razvoj, za višjo produktivnost in višjo dodano vrednost. Nujno je izkoristiti čas napovedane konjunkture do leta 2020 za razvojni skok Slovenije in hkrati za njeno pripravo na morebitno novo krizo.

9.       Hitra sprostitev delovnih mest, ki jih zasedajo nemotivirani delavci. Predlagamo uvedbo poenostavljenega postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga in brez odpovednega roka v okviru dopustne letne kvote; pod pogojem, da delodajalec delavcu plača odpravnino v enaki višini, kot velja za odpoved iz poslovnega razloga, ter nadomestilo plače za čas odpovednega roka, kot sicer velja za odpoved iz poslovnega razloga.
Delavci, ki jim na ta način preneha pogodba o zaposlitvi, imajo pravico do nadomestila za brezposelnost pod enakimi pogoji, kot v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, vendar največ dvakrat v kateremkoli obdobju 10 koledarskih let.

Letna kvota je odvisna od števila zaposlenih pri delodajalcu na presečni dan:

-          presečni dan je 31. 12. predhodnega leta;

-          zaposleni, ki se upoštevajo pri izračunu letne kvote, so zaposleni pri delodajalcu s polnim delovnim časom na presečni dan;

-          letna kvota znaša pri delodajalcih, ki zaposlujejo:

  • ·         manj kot 50 zaposlenih: največ 1 delavec;
  • ·         50 do 500 zaposlenih: največ 2 % delavcev;
  • ·         nadaljnjih 500 zaposlenih: največ do 1 % delavcev;
  • ·         nadaljnjih 1000 zaposlenih: največ do 0,5 % delavcev;
  • ·         vsakih nadaljnjih 1000 zaposlenih: največ do 0,1 % delavcev. 

Utemeljitev: Za razvojni skok je nujno dobro ekipno sodelovanje v podjetjih. V času nizke brezposelnosti, ko je bistveno lažje najti novo službo, je pravi čas za to, da motiviranim delavcem to omogočimo tudi s prožnejšo delovno-pravno zakonodajo, manj motiviranim delavcem pa varnost in čas za to, da najdejo delovno sredino, v kateri bodo bolj motivirani za doseganje skupnih ciljev. 


10.   Odprava ozkih grl pri javni infrastrukturi. Številna podjetja še vedno nimajo zagotovljene dovolj močne in kakovostne javne infrastrukture za razvoj in širitev podjetij, posebej v industriji in turizmu. Zato predlagamo popis vseh gospodarskih subjektov, ki imajo težave z osnovno infrastrukturo, in urgentno reševanje njihovih težav s prednostnim povečanjem javnih sredstev za te namene.

Utemeljitev: Država je v krizi namenila bistveno manj sredstev za strateške investicije kot pred njo, kar je povzročilo negativne posledice na prometni infrastrukturi. Številnim podjetjem še vedno ni zagotovljene niti dovolj električne moči in dovolj kvalitetnega javnega električnega omrežja.

Č. Znanje za razvojni preboj v gospodarstvu

11.   Proaktivna imigracijska politika. Podjetja čedalje težje najdejo ustrezne kadre. Izobraževalnega sistema ne moremo tako hitro prilagoditi novim potrebam gospodarstva.

Zato je nujna proaktivna imigracijska politika z dvema ciljema:

o   čim bolj sprostiti omejitve za deficitarne kadre iz tujine,

o   proaktivnih promocijskih akcij za privabljanje strokovnih in visoko strokovnih kadrov iz tujine, zlasti tistih iz skupine poklicev prihodnosti (denimo z oglaševanjem v medijih, po avstrijskem vzoru).

Utemeljitev: Slovenija zaradi konjunkture potrebuje bolj proaktivno politiko odpiranja meja za deficitarne kadre iz tujine, ne le s sporazumi z državami v JV Evropi, ki je sicer slovenski naravni kadrovski bazen, ampak širše. Po drugi strani je nujna proaktivna promocija Slovenije kot destinacije za visoko strokovne kadre, kajti zdajšnja visoka gospodarska rast to omogoča.

Privabljanje tujih deficitarnih in strokovnih kadrov je ključnega pomena, ne le zaradi konjunkture, ampak tudi zaradi demografskih razlogov in pričakovanega vsaj delnega nadaljnjega odliva domačih strokovnih kadrov v bolj razvite države.

Nujno je ustvarjanje pogojev za priseljevanje delovne sile in zmanjšanje odseljevanja (zlasti visoko izobražene) delovne sile, je v Poročilu o razvoju 2017 zapisal tudi UMAR. Podobno opozarja Banka Slovenije: »Pomanjkanje delovne sile bo v prihodnje eden glavnih izzivov ohranjanja visoke gospodarske rasti. Potreben bo preskok v produktivnosti dela in dodani vrednosti z usmerjenimi investicijami v visokotehnološke dejavnosti.«

Posebej je pomembna kadrovska okrepitev za pospešitev digitalizacije.


12.   Javno spremljanje zaposljivosti diplomantov in obvezna specializacija mladih raziskovalcev.
a. Predlagamo spremljanje kakovosti izobraževanja in ustreznosti programov vseh slovenskih fakultet prek javnih objav o zaposljivosti diplomantov, magistrov in doktorantov. Rezultati spremljanja zaposljivosti kadrov iz fakultet se objavljajo vsako leto javno.

Utemeljitev: Strukturna brezposelnost se sicer zmanjšuje, vendar sodelovanje med gospodarstvom in izobraževalnim sektorjem še vedno ni na zadovoljivi ravni. Uvedba vajeništva je šele v povoju. Zelo počasi se uveljavlja večji delež praktičnega pouka v izobraževanju. Premalo je tesnejšega sodelovanja med izobraževalnimi ustanovami in podjetji.

Z javno objavo podatkov o zaposljivosti diplomantov, magistrov in doktorantov bodo kakovostne fakultete dobile nove reference na trgu, podjetja in drugi zaposlovalci pa referenčni pregled nad izbiro med kandidati za zaposlitev. Sodelovanje med podjetji in fakultetami bi nedvomno postalo tesnejše, ker bi bilo to v interesu fakultet.

V drugi fazi bi uvedli delno, z zaposljivostjo diplomantov, magistrov in doktorantov povezano financiranje izobraževalnih ustanov.

b. Mladi raziskovalci tehniških smeri naj po končanju izobrazbe obvezno opravijo enoletno specializacijo v gospodarstvu. Šele nato se lahko vrnejo na delo na fakulteto. To bi bistveno okrepilo sodelovanje med javnim izobraževanjem in gospodarstvom.

Utemeljitev: Ta ukrep bi bistveno bolj povezal podjetja s fakultetami, mladim raziskovalcem pa omogočil vpogled v gospodarstvo od blizu, še preden se bodo odločili, kje bi radi delali. Tudi UMAR ugotavlja, da je poslovni sektor od začetka krize precej povečal vlaganja v raziskave in razvoj, sodelovanje z raziskovalnim sektorjem pa je skromno.

Takšno sodelovanje bi nedvomno povečalo tudi investicije v raziskave in razvoj, kar je ta hip kritična točka slovenske gospodarske rasti, zlasti ko gre za investicije v trajnostne tehnologije, procese in produkte. 

13.   Nižji prispevki v primeru štipendiranja. Podjetjem naj se v tekočem poslovnem letu za izplačane kadrovske štipendije v preteklem poslovnem letu priznajo dodatne olajšave pri plačilu prispevkov delodajalcev, in sicer v višini 100 % izplačanih štipendij.

Utemeljitev: V Sloveniji je podeljenih premalo kadrovskih štipendij. Zato bi bilo dobro motivirati podjetja, da se bolj proaktivno in promocijsko lotijo podeljevanja kadrovskih štipendij in s tem razvoja mladih nadarjenih kadrov. Cilj je bistveno zvišanje števila kadrovskih štipendij v državi. 

D.    Kakovostne javne storitve za pošteno ceno

14.   Razvojni proračun in zniževanje javnega dolga. Slovenija prepočasi znižuje javni dolg, navkljub izrazitemu povečanju prilivov v javne blagajne. Da bi odpravili to veliko tveganje v primeru nove krize, je nujno prestrukturirati proračun tako, da bo možno hitreje zniževati javni dolg, obenem pa povečati razvojne spodbude za podjetja prek olajšav, debirokratizirati uveljavljanje omenjenih olajšav in povečati sredstva za razvoj strateške infrastrukture iz nacionalnih in evropskih virov.

Utemeljitev: Za obresti bomo v letu 2017 plačali skoraj milijardo evrov, kar je skoraj trikrat toliko kot pred krizo. Po drugi strani je država kljub visoki rasti letos za investicije iz proračuna namenila kar tretjino manj sredstev kot pred krizo, leta 2007.

Banka Slovenije je oktobra 2017 jasno posvarila: »Slovenija prehaja v območje pozitivne proizvodne vrzeli, dolg države pa je relativno visok – v drugem četrtletju 2017 je znašal skoraj 80 % BDP. Zato je ustvarjanje proračunskih presežkov nujno. Ciklični prihodki morajo biti usmerjeni v ustvarjanje prihrankov oziroma zmanjševanje dolga

V bližnji prihodnosti je nujno bolj kakovostno upravljanje javnih storitev z javnimi sredstvi, hitrejše zmanjševanje javnega dolga in več sredstev za investicije, R&R. 

15.   Pregledni podatki na plačilnih listah. Uvedba preglednih podatkov na vrhu plačilnih list delojemalcev, v naslednjem vrstnem redu:

- bruto 2 (celoten znesek, ki ga delodajalec plača iz naslova plače zaposlenega)

- dajatve delodajalca

- bruto

- skupaj prispevki

- nadomestili za prevoz in prehrano

- neto plača

- privatni odtegljaji zaposlenega (krediti, dodatno pokojninsko, prostovoljno zdravstveno, članarine, izvršbe ipd.)

- izplačilo na osebnem računu.

Opcija: predlagamo, da se privatne obveznosti zaposlenih ne obračunavajo oz. odtegujejo več pri plači, temveč, da se to stori ločeno in direktno z osebnih računov zaposlenih.

Utemeljitev: S pregledno navedbo ključnih podatkov bodo zaposleni bistveno bolj pregledno obveščeni o tem, koliko dajatev delodajalci plačajo iz naslova njihove celotne plače po ključnih postavkah, koliko pa dobijo delojemalci od tega izplačano kot končno neto plačo.

16.   Odprava nelojalne konkurence javnih zavodov na trgu. Vse dejavnosti javnih agencij in zavodov, ki niso nujno javne, naj se prepustijo trgu. Javni sektor naj se temu primerno optimizira oziroma osredotoči na kakovost javnih storitev, ki so najbolj pomembne za slovenske prebivalke, prebivalce in ustanove. 

Utemeljitev: Številne javne agencije in zavodi s svojimi produkti na trgu zaradi javnega (so)financiranja dosegajo netržne, nižje cene, s tem pa povzročajo nelojalno konkurenco zasebnim tekmecem.

 

Izdal:
SBC – Klub slovenskih podjetnikov
Dunajska cesta 119,
1000 Ljubljana

www.slovenianbusinessclub.si
info@slovenianbusinessclub.si

Facebook: Slovenian Business Club

Ljubljana, 15. januarja 2018