201802.12
0

Med finalisti Zlate niti 2018 je ponovno ptujska Intera

Intera je s svojim paradnim konjem, poslovno računalniško in mobilno aplikacijo Intrix, vodilni slovenski ponudnik rešitev za CRM (Customer relationship management). Zadnja tri leta podjetje dosega v povprečju kar 24 % letno rast. Je tudi prejemnik številnih priznanj, med drugim certifikata poslovne odličnosti Excellent SME Slovenia, Zlate bonitetne odličnosti AAA, kar jih uvršča med 1,6% najboljših podjetij v Sloveniji ter priznanja Zlata nit za najboljšega zaposlovalca v Sloveniji.

Letošnje sodelovanje v Zlati niti je za ptujsko Intero že deveta, pri čemer se vodstvo družbe prizadeva za prepoznavanje in usmerjanje talentov v podjetju. Direktor Peter Ladič ob tem dodaja, da je delo s kadri najpomembnejši del podjetja. Da imamo v Sloveniji veliko odličnih primerov, je prepričan. »Izbor Zlata nit je zelo pomemben za izmenjavo izkušenj in dobrih praks med podjetji. Želel bi si še več tovrstnih možnosti za izmenjave in učenje drug od drugega,« poudarja.

»V kategoriji malih podjetij je vse več prijavljenih v izbor; to je super, saj pomeni, da se podjetja vedno bolj zavedajo, da se je za zadovoljne sodelavce treba truditi. Zato smo bili uvrstitve, ki nam je uspela že devetič zapored, še toliko bolj veseli.«

Tudi Ladič zaznava, da strokovnjakom primanjkuje vodstvenih kompetenc in prodajne žilice, česar pa niti ne vidi nujno kot slabo. »Če je nekdo res specializiran za določen del, naj bo njegov fokus v tem in vodenje ekipe prevzame nekdo drug, ki pa je specializiran v vodenju. Dejstvo je, da nismo vsi za vse; vodstvo podjetja mora prepoznati talente in tudi omejitve posameznika in ga ustrezno umestiti v ekipo, da bo obojestransko zadovoljstvo maksimalno.«

Intera zaposluje 21 redno zaposlenih in zunanjih sodelavcev. V zadnjih treh mesecih so se ekipi pridružili trije novi člani, marca se jim bosta pridružila še dva. »Ob enakem trendu rasti pričakujemo, da bo ekipa do konca leta 2020 štela 30 članov. Za določene dele potrebujemo izkušen kader, za določene dele pa potrebujemo manj izkušene, ki se potem ob mentorju razvijajo in učijo naprej.« Z mladimi imajo v Interi zelo dobre izkušnje. »Skoraj vsi, ki smo jih štipendirali ali pa so se nam pridružili za prakso ali začasno študentsko delo, so se pozneje zaposlili v Interi in so zdaj ključni kadri,« poudarja Ladič in hkrati pozdravlja predlog Kluba slovenskih podjetnikov o sledljivosti zaposljivosti diplomantov.

»Študijski programi bi morali slediti najbolj osnovni logiki: ponudba – povpraševanje. Kaj nam pomaga tisoč visoko izobraženih ekonomistov, če trg potrebuje programerje, strojnike… Ko se mladi odločajo za študij, bi vsekakor morali upoštevati tudi te dejavnike. Res pa je, da bi tudi ustrezne ustanove morale mladim pomagati z lažjim dostopom do teh podatkov. Žal izobraževalni sistem niti približno ne dohaja dejanskih potreb na trgu dela in zato smo na slabšem vsi: diplomanti brez službe, podjetja brez ustreznih mladih kadrov in davkoplačevalci.«

Vir: Dnevnik d.d.